Izpitna vprašanja

[IziG]

ja to naj bi bilo res.. se spomnim, ko je filipčičeva enkrat tako razložila na vpogledu..

jaz sem tud zdej zasledila v enik skopiranih vajah da ce je majhna vrednost (in je imel namen majhne vrednosti) potem je mala tatvina pa poskodovanje tuje stvari

če je pa imel namen velik ukrast je pa 205 (vlomna tatvina) tud ce je potem cist mal ukradu...

recimo

[shushy]

no fajn, pol smo to kokr tok razčistl

[shushy]

a damo tole mrzlo januarsko noč poskust še do konca rešt?

[IziG]

Hej!
Mrzla Januarska noč - rešitve po Korošcu; najdla..
S tem ko je 17 letni A razbil z okovanimi čevlji steklena vrata in vstopil v trgovino, pri blagajni vzel cigarete in pollitrsko steklenico poceni žganja je izpolnil zz navadne tatvine po 204/1,2 čl. KZ-1 (to inkriminacijo smo uporabili zaradi nizke vrednosti cigaret in zganja, ki jih je ukradel) in poškodovanja tuje stvari po 220/1 kz-1 ( to inkriminacijo smo uporabili zaradi poškodovanih vhodnih vrat in zato, ker zaradi poškodovanih vhodnih vrat pride mraz v trgovino; ta mraz povzroči, da zamrznjejo radiatorji, radiator poči in iz sistema steče voda, ki uniči izdelke v vrednosti 30000 € + nastane kratek stik na električni napeljavi, zaradi česar pride do požara. Zato bo A tu odgovarjal za hujšo posledico po 220/1,2 (poškodovanje tuje stvari). Njegovo ravnanje je povzročilo temeljno posledico poškodovanja tuje stvari in zato je prišlo do hujše posledice. Naklepa mu ne moremo očitati, lahko pa mu očitamo malomarnost kot obliko krivde.
Tu naredimo stek med navadno tatvino po 204/1,2 in poškodovanjem tuje stvari po 220/1,2 - gre za idealni pravi stek.
Ker je bil bistveno zmanjšano prišteven, ki si jo je sam povzročil z uporabo alkohola ne izključuje krivde.

S tem, ko je A izpraznil pnevmatike na vseh 4 kolesih, je bil neprišteven. Neprištevnost si je povzročil sam z uporabo alkohola. Institut a libere in causa ne pride v poštev, ker ni izoblikoval naklepa do kd 220/1 kz-1 preden se je napil, v treznem stanju, oz. v duševno stabilnem stanju se ni zavedal, da v opitosti storil kd, vendar bi odgovarjal le, tudi če bi se zavedal, če bi bilo kaznivo iz malomarnosti.

Posledično temu - prerezanju gum - je prišlo do zdrsa s ceste osebe X, oseba X je umrla v prometni nesreči.
Uporabimo inkriminacijo 326/1,4 - ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, ker je specialnejši od alternativnih možnih. Gre za odgovornost za hujšo posledico. Neprišteven - ne odgovarja.

Idealni stek: 1 dejanje, 2 posledici: 220/1 in 326/1,4

Tako, to naj bi bilo to

[shushy]

ojoj no men kej tazga niti podrazno nebi na misu pršl

drugač pa hvala za reštive

[shushy]

aja sam neki...men tle ni jasn zakaj odgovarja za hujšo posledico (ok je biu malomaren) če pa malomarnost pri poškodovanju tuje stvari po 220.čl ni inkriminirana?! ah ja, to je krneki use skup

[123]

Hej,
mene pa zanima kaj bi opredelil v 23.zgodbici...zadnji odstavek...ok najprej bi mu očitali goljufijo 211/(I). Zanima pa me pod kaj bi opredelili to da se je prizadeti starček tako razburil in ga je zadela kap ter umrl.

prosim prosim;) hvala*****

[IziG]

A: povzročitev smrti iz malomarnosti, vendar pa po teoriji adekvatnosti ni vzročne zveze, saj tako ravnanje navadno ne pripelje do takšne posledice. Torej mu ne moremo očitati niti malomarnosti. Nihče ne bo odgovarjal za smrt starčka.

[123]

A ma kdo rešeno 22 - otrok v kleti?:D

Hvala izig za prej!!!;)

[IziG]

123, ni problema Če imate še kakšna vprašanja/predloge/vizije kaj bi lahko bilo v izpitu, povejte, da mal povadimo skupaj

[zvezdicaxyz]

A mi lahko kdo prosim razloži privolitev oškodovanca in domnevno privolitev oškodovanca? tnx

[shushy]

PRIVOLITEV OŠKODOVANCA: situacija, ko domnevni oškodovanec ali žrtev KD tako ali drugače soglaša s spornim ravnanjem v času izvršitve...mora se nanašati na bodoče dejanje, mora biti jasna in razvidna navzven, ne sme biti izsiljena in ne sme biti preklicana, nanašati se mora na individualne dobrine (oz. razpoložljive dobrine), ampak v določenih primerih je privolitev vseeno omejena (npr. življenje-->privolitev v to da nas nekdo ubije, ga ne odvezuje odgovornosti)...razlog za izključitev protipravnosti

DOMNEVANA PRIVOLTIEV OŠKODOVANCA: sklicevanje na takšne dejansko obstoječe okoliščine, iz katerih je možno utemeljeno sklepati, da bi posameznik kot potencialni oškodovanec privolil v določeno poseganje v lastne dobrine, ko je jasno da ni niti privolil, niti nasprotoval, niti tega ni mogel storiti. Storilec se mora zavedati odsotnosti veljavne privolitve. Storilec mora ravnati motivirano z domnevo privolitve oz. zavrnitve, če se hoče uspešno sklicevati na ta institut kot na razlog za izključitev protipravnosti. Domnevana privolitev je samostojen institut!

Tko bi jst to razložila

[zvezdicaxyz]

Nekaj me še zanima v zvezi z reševanjem zgodbice, kr ma vsak profesor nek drug način. pa me zanima če je tak ql:
1. čas izvršitve--- pa ponavadi poveš da v veljavi kz-a, kot čas itvršitve k.d pa velja delavnostna teorija ( a je ql če sm člen napišeš a jo moreš napisati ka pomeni?
2. kraj izvršitve--- ponava v slo, pa velja teritorjalno načelo, kot kraj pa velja ubikvitetno načelo
3. ok pol maš miljon kd in ga pač ugotoviš nrp. nekoga udarš je to lahka telesna poškodba po 123kz. Zdaj pa me zanima, če kr sproti vse utemeljuješ če je npr. silobran al pa neprištevnost. pa če pol sm napišeš če je kazensko odgovoren al ne.

[zvezdicaxyz]

Aja pa če je izvršil več kd za katera mora kazensko odgovarjati, pol na koncu moraš napisati za kaj vse odgovarja? ali je dovolj da sproti pač pišeš da je za to k.d kazensko odgovoren

[shushy]

mene bol zanima kako napišeš čas pa kraj če se umes ful spreminja (npr. najprej se dogaja v slo pol pa še v tujini pa pomožnosti še kej v času KZ pol pa ko je že KZ-1)? a to pol čas pa kraj pri vsakem KD posebi pišeš?

Jst mam iz vaj tkole (prktikum str.143, 14.primer)

Ob predpostavki, da se je dejanje odvijalo po 1.11.2008, uporabimo KZ-1 in ob predpostavki da se je dogajanje odvijalo v Sloveniji, v skladu s teritorialnim načelom (10.člen KZ-1), uporabimo slovenski zakon. (kako pa pol napišeš če se je odvijalo v tujini pa so bli zraven še tuji državljani? za vsak odstavek posebi?)
Glede časa izvršitve KD je naš zakonodajalec sprejel delovnostno teorijo, tako da v skladu z 18.členom KZ-1 za čas izvršitve KD štejemo čas, ko je storilec deloval oz. bi moral delovati, ne glede na to kdaj je nastala prep. posledica.
Gleede kraja izvršitve KD je naš zakonodajalec sprejel ubikvitetno teorijo, tako da v skladu z 19/I KZ-1 kot kraj izvršitve KD štejemo kraj kjer je storilec deloval oz. bi moral delovati, kot tudi kraj kjer je nastala prep. posledica.

[123]

iziG....evo moje mišljenje.....22.OTROK V KLETI

naj kdorkoli popravi;)hvala;)

S tem ko je A.C. januarja izvedel za namrevano k.d. bi mu lahko očitali k.d. po 280.členu, vendar, ker ni verjel, da gre za resno zadevo in je s tem v dejanski zmoti v ožjem pomenu,ki pa izključuje naklep. Ni pa možno storiti tega kd. iz malomarnosti - torej mu ne moremo tukaj nič očitati.

S tem ko pa junija 2008 spozna, da gre za zares, pa je izpolnil zakonske znake po 280/I. (ČAS+KRAJ tukaj nista sporna)standard...
A.C. ju lahko torej očitamo pravo opustitveno trajajoče kd. po 280/I.

A.C ju s tem ko zavrne pomoč ne moremo očitati nobene udeležbe,niti storilstva. Namigne mogoče na k.d. 281/I, vendar pa ni izpolnjen zakonski znak kazen najmanj 15 let zapora, zato odpade. To da je dal vodo ni nič spornega (:S ?) Tudi če bi bili podani pogoji - 15 let zapora, pa mu tega dejanja ne bi mogli očitati zaradi neprištevnosti, ki bi izključila krivdo iz malom. pa tega k.d. ni možno storiti.

S tem ko je G.G. ugrabil J.J. pa je izpolnik zakonske znake po 134/II. H.G. ju pa lahko očitamo uspelo napeljevanje, saj je ugrabitev njegov brat izpeljal na njegovo zamisel.

Glede na to, da je H.G. udeleženec mu, ko je videl stanje ne moremo očitati k.d. po 130/I, saj bi to pomenilo kršitev privilegija zoper samoobtožbo.Glede na to, da je žrtev zaprta na Hrvaškem in ko se zadeva začne odvijati na ozemlju Republike Hrvaške, pa bomo prišli do zapleta s krajevno veljavnostjo - uporabili bomo slovensko zakonodajo po aktivnem personalitetnem načelu.12/I.

A.C. pa je s tem ko je izvedel preko telefonskega pogovora za vse detajle, da je storjeno k.d. odgovoren za k.d. po 130/I KZ-1 Tukaj predpostavljamo, da prištevnost podana, saj je vmes minilo že par dni.

Na koncu bomo tako lahko obema A.C. ju in H.G. ju očitalo k.d. ugrabitve. A.C. kot storilcu, H.G. kot napeljevalcu. Vendar pa bo A.C. odgovarjal tudi za smrt deklice, saj mu lahko očitamo eventuelni naklep za k.d po 116/I (1) in (4). Saj je pustit človeka v takšnih okoliščinah grozovit način in hkrati je to storil iz koristoljubnosti.

Napeljevalec H.G. pa bo odgovarjal v okviru naklepa in sicer za kd. 134/II in hmm....kaj bi mu očitali glede umora?

[shushy]

Kje je sploh zapisana ta meja 500€...to ni res

to smo na vajah delal pa tut v KZ piše na 62.str.

[IziG]

Okej.. Težka.. Otrok v kleti:

S tem, ko je dat H bratu G-ju pobudo in pri svojem bratu povzročil odločitev za določeno osebo in določeno kd je izpolnil kaznivo obliko udeležbe - napeljevanje h kd ugrabitve po 134/1,2. S tem pa ko je za brata G izdelal podroben načrt ugrabitve je sostorilec, saj objektivno prispeva k uspehu in subjektivno ima zavest o delovanju. Gre za kaznivo obliko udeležbe v širšem smislu. Sostorilstvo po odnosu konsumpcije konzumira napeljevanje. gre za navidezni idealni stek.
G in H sta torej sostorilca pri kd ugrabitve po 34/1,2.

S tem ko je H rekel A-ju naj pritisne na njegovega brata, da bi se kr čim prej izvršilo gre za posredno neuspelo napeljevanje h pomoči. A tega ni storil, do pp ni prišlo, zato je napeljevanje h pomoči neuspelo.

S tem, ko je A resnično se zavedel, da bo G to storil in ni prijavil je izpolnil zz opustitev ovadbe, da se pripravlja kd po 280/1
S tem, ko ga G nagovarja naj J pusti pri njemu v stanovanju gre za napeljevanje k pomoči pri ugrabitvi, vendar pa je nauspelo.

G in H bi rekla potem da gre za povzročitev smrti iz malomarnosti al pa še huje za kvalificiran umor v nepravi opustitvi . . sta namrec garanta..
A.. opustitev pomoči.. potem pa se nova opustitev ovadbe kd umora..

Recimo... meni je ta ful težka.. :/

[IziG]

Hm.. a mogoce kdo ve kdaj je jutri izpit? k ga oglasni ni še nic.. :/

[shushy]

no js mam pa še 2 vprašanja:

1. A je mogoč prostovoljni odstop pri malomarnostnih KD? js bi rekla da ne ?
2. Če zna kdo razložt objektivni pogoj kaznivosti oz. če dobiš takšno vprašanje kaj morš tle vse napisat

[IziG]

1. Tudi jaz bi rekla, da to ni mogoče..
2. Objektivni pogoj kaznivosti pa bi jaz napisala, da je materialna predpostavka kaznivosti. In sicer, da je posebna predpostavka kaznivosti dejanja zunaj standardnih elementov splošnega pojma KD. In za razliko od ostalih, ne zahteva, da se storilec te predpostavke v času izvršitve zaveda. Je okoliščina, ki je v neposredni zvezi z dejanjem. Je poseben znak v opisu, ki ne zahteva in ne prenese nobenega krivdnega odnosa. Obstajata dve temeljni kategoriji in sicer pravi (je del inkriminacijske norme, ki v biti kd zajema nepravo dogajanja, njegova funkcija je izključno omejevanje kaznivosti) in nepravi (okoliščine, ki kaznivost utemeljujejo; problematičen je z vidiva subjektivne krivdne odg.- npr. sodelovanje pri pretepu - smrt je objektiven pogoj kaznivosti)

[shushy]

hvala!

[shushy]

Obveščam vas, da izpit iz Kazenskega dvojčka v torek, 18. 1. 2011 ob 8.00 v rdeči predavalnici.
Tisti, ki pišete samo KMP, pišete ob 8.00,
Tisti, ki pišete samo KPP, pišete ob 10.00

končn

[IziG]

Super... Spet bom vsa zalimana še reševala izpit

[123]

Bo pestro že zjutraj ja.....

jst mam še neki: (pa mogoč se čez dan spomnem še kej:D) u glavnem zanima me kdaj lahko govorimo o zastaranju večkratnega povratka.

Sama bi se nagibala k tem, da pride če storilec izvrši novo kd do pretrganja med tem ko je tekel zastaralni rok za prejšnje kd, tako da se v bistu ko poteče za npr. drugo kd zastaralni rok za tazanje kd, da se doda še zastaralni rok od prvega (se seštejeta).....hm....:S