članek iz Financ glede Leitner vs. TUI:nejcs napisal/-a:A je to to?
http://www.finance.si/?MOD=show&id=149944 - a je kdo slučajno naročen na Finance?
Dnevi civilnega prava: Turistična agencija odgovorna za izgubo užitka počitnic
Na dnevih civilnega prava v Portorožu o precedenčni sodbi evropskega sodišča glede nepremoženjske škode na počitnicah
Avstrijska družina Leitner je turistično agencijo TUI med drugim tožila za nematerialno škodo zaradi izgube užitka počitnic. Ker v Avstriji ni uspela, se je obrnila na Sodišče Evropskih skupnosti (ES), ki je izdalo precedenčno sodbo, ki vpliva na pogodbe paketnih potovanj v vseh članicah EU.
Leitnerjevi so vplačali dvotedensko paketno potovanje (all inclusive) v klubu v Turčiji. Po tednu dni je desetletna deklica zbolela za salmonelo in starši so morali do konca počitnic skrbeti zanjo. S plačilom škode za fizično bolečino in trpljenje zaradi zastrupitve s hrano so hitro uspeli, z odškodnino za izgubo užitka počitnic pa ne. Takšna odškodnina se v nekaterih državah EU priznava, a avstrijsko pravo zanjo nima izrecne določbe, na kar se je v zavrnitvi zahtevka sklicevalo sodišče v Avstriji. Leitnerjevi pa so se sklicevali na evropsko direktivo, po kateri morajo turistični operaterji ponujati potovalne pakete po vsej EU po enakih pogojih.
Evropsko sodišče je menilo, da v nasprotnem primeru lahko pride do izkrivljanja konkurence in oviranja prostega pretoka storitev. Direktiva je bila sprejeta z namenom varstva potrošnikov, zanje pa je na področju turističnih paketnih počitnic odškodnina iz nematerialne škode, ki izhaja iz izgube užitka na počitnicah, vrednota, ki je posebej pomembna.
Za nas veljajo ista pravila
Za odškodninsko pravo zelo pomembno odločbo (izdana je bila leta 2003) je na dnevih civilnega prava v Portorožu predstavil Peter Grilc z ljubljanske pravne fakultete . Iz odločbe tudi izhaja, da Sodišče Evropskih skupnosti razlikuje med dvema oblikama nepremoženjske izgube (telesne in duševne), kar lahko postane model za nacionalna sodišča. V slovensko pravo je bila direktiva sprejeta v zakonu o spodbujanju razvoja turizma, seveda ne z vidika problematike pravno priznane škode in odškodnin. Vprašanje je, ali je za odločanje sodišča potrebna izrecna vpeljava direktive v našo pravo ali je dovolj zgolj sodna praksa. Tožnik bi se vsekakor lahko skliceval na takšno sodno varstvo, kot ga je dobila avstrijska družina. Po Grilčevih besedah se postavlja tudi vprašanje, ali primer Leitner velja le za določeno vrsto turističnih pogodb, vse potrošniške pogodbe ali celo vse pogodbe. Sodišče ES je s to odločbo nevede odprlo Pandorino skrinjico, še meni Peter Grilc.