Pravnica.net

To sm jst prebrala v skripti na strani 82 spodi.
Ja ne vem jst bi odgovorila samo da ni pristojno pol itak upoštevanje navezne pogodbe ne pride v poštev.

kako cim leps pa tko da je kokr tok razumljivo napisan odgovoris na uprasanje pojasni pojem zavracanje ?

pa še tole :

Če je organ odkazan na pravo države, katere pr. red ni enoten, katero pravo uporabi, katero pravo ima prednost?
a. mednarodno zasebno pravi
b. interlokalno pravo

jst sm v odgovorih vidla enkat da je prou a, drugic da je prou b. in zdej ne vem kaj je prou

V skripti piše, da je pri nas sprejeto, da se daje prednost normam mednarodnega zasebnega prava.

To glede zavračanja bi pa jst 6. člen napisala..

tinkerbell napisal/-a:@hill33: t
inkerbell je napisal/-a:Prosim ce mi nekdo pomaga s tem primerom: slovenec in nemec se v pisni pogodbi dogovorita da bo za spore iz te pogodbe pristojno slo sodisce. Ko se pojavi spor slovenec tozi pred slo sodiscem, nemec pa ugovarja, da sodisce ni pristojno, ker je pogodba kot taka neveljavna glede oblicnosti in je s tem neveljaven tudi dogovor o pristojnosti. Kaj bo storilo sodisce? Utemelji!

Slovensko sodišče bo presojalo tudi o veljavnosti navezne pogodbe zaradi procesne narave prorogacijske klavzule.



In kaj bo pol odloclo?? Ne razumem glih tvojga odgovora A ni navezna pogodba ce se dogovorita o pravu, ce se dogovorita o pristojnosti je pa prorogacijska pogodba? A s ta ool isto presoja ko pa navezna? Cist sm ze zmesana...

@bini: jah jst bi isto napisala ja pr retorzijski pristojnosti

Vem, da je treba znat eno ureditev ter vedeti, da obstaja še drugo (to glede mojega vprašanja kdaj BU I kdaj naš zakon) ampak se mi je glupo očiti nekaj, kar ne velja več oz. vsaj ne v takšni meri kot je do zdaj.

glede tega vprašanja pa tako. večinsko stališče je, da ima ta prorogacijska klavzula PROCESNO naravo, kar pomeni, da o tem odloča prorogirano sodišče. Za procesna vprašanja se vedno uporablja lex fori. kako pa bo odločila pa je odvisno od argumntov oz. dejstev:). če je vse ok, je pristojno, če ne pa pač ne.

Ahaaaaa. Štekam zdej....Hvala za pojasnilo!

Kaj pišeš pri izigravanju zakona? pa glede tistga in fraudem legis agitur?

Izigravanje zakona = in fraudem legis agere (ta agitur je po moje nekdo narobe napisal, vsaj upam, ker tega jaz nikjer ne najdem )

Jaz bi napisala, da institut izigravanja zakona pomeni način varstva določenega pravnega reda. Pri tem ločimo neposredno izigravanje zakona, ko stranke umetno spremenijo navezno okoliščino, da bi izključile uporabo indiciranega prava ter posredno izigravanje zakona, pri katerem stranka spremeni pristojnost sodišča, tako da jo to pripelje do želenega prava. Prejšnji zakon o MZP je urejal tako institut javnega reda kot institut izigravanja zakona, ZMZPP pa je opustil ureditev instituta izigravanja zakona, saj je prevladalo stališče, naj se v takih primerih uporabi institut javnega reda ter specialne klavzule o raznih pridržkih. Tudi posamezne kolizijske norme so oblikovane tako, da upoštevajo institut izigravanja zakona.

*bini* napisal/-a:kako cim leps pa tko da je kokr tok razumljivo napisan odgovoris na uprasanje pojasni pojem zavracanje ?

Jaz bi to definirala nekako tako:
Zavračanje oz. renvoi je institut, ki pomeni odkazovanje domačega pravnega reda na uporabo tujega pravnega reda. Pri tem ločimo stvarno napotilo, pri katerem se napotilo domače kolizijske norme nanaša le na tuje materialno pravo in celotno napotilo, pri katerem se napotilo nanaša tudi na njegova kolizijska pravila. Po določbah našega ZMZPP se zavračanje v celoti upošetva.

Lepše pa ne znam

Alice napisal/-a:

*bini* napisal/-a:kako cim leps pa tko da je kokr tok razumljivo napisan odgovoris na uprasanje pojasni pojem zavracanje ?

Jaz bi to definirala nekako tako:
Zavračanje oz. renvoi je institut, ki pomeni odkazovanje domačega pravnega reda na uporabo tujega pravnega reda. Pri tem ločimo stvarno napotilo, pri katerem se napotilo domače kolizijske norme nanaša le na tuje materialno pravo in celotno napotilo, pri katerem se napotilo nanaša tudi na njegova kolizijska pravila. Po določbah našega ZMZPP se zavračanje v celoti upošetva.

Lepše pa ne znam

hvala! mogoče je edino še pametno dodat, da z RIM I 6. člen ZMZPP ne velja več oz velja samo še na družinskopravnem področju.

Hm... jaz bom to raje spustila, ker je zavračanje vseeno dopustno, če gre za kršitev javnega reda... Pa tudi ne vem, če lahko napišeš, da ne velja več, ker ostaja v veljavi, samo za določena razmerja se ne uporabi, ker velja neposredna uporaba Rim I in II, to pa ne pomeni, da več ne velja... Ah, ja

Sam en vprašanje:

RIM II:
Če v tej uredbi ni določeno drugače, je pravo, ki se uporablja za nepogodbeno obveznost, nastalo iz škodnega dejanja, pravo države, v kateri škoda nastane, ne glede na državo, v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo, in ne glede na državo ali države, v kateri so nastale posredne posledice.

ZMZPP:
Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti.

A iz tega sledi, da je lex loci damni (Rim II) enako oz. podobno kot lex laesions (ZMZPP), kar se tiče instituta kraja nastanka oz. nastopa končne posledice škodnega dejanja? Bol kot ne me zanima samo to latinsko poimenovanje, da poznam razliko

Jst mislim,da je isto. Sem pa vciri poguglala pa nisem nikjer nc kej pametnga nasla edin en clanek nekje kjer je pisal lex loci damni/laesionis. Tko,da jst mislim da je kr isto.
Mene pa zanima tole: v skripti pise,da je lovensko sodisce pristojno tudi, ce je skodno dejanje blo storjeno v RS ali ce je tu nastala posledica. No, potem pa v oklepaju pise forum loci delicti comissi. in isto je nekdo tu na forumu enkrat napisu, da ko govorimo o pristojnosti je pac forum loci delicti comissi . Sam a ce je nastala sam posledica v RS, dejanje pa v tujini, a ni pol prou forum delicti laesionis?

Shady napisal/-a:Sam en vprašanje:

RIM II:
Če v tej uredbi ni določeno drugače, je pravo, ki se uporablja za nepogodbeno obveznost, nastalo iz škodnega dejanja, pravo države, v kateri škoda nastane, ne glede na državo, v kateri se je zgodil dogodek, ki je povzročil nastalo škodo, in ne glede na državo ali države, v kateri so nastale posredne posledice.

ZMZPP:
Za nepogodbeno odškodninsko odgovornost se uporabi pravo kraja, kjer je bilo dejanje storjeno. Če je za oškodovanca ugodnejše, se namesto tega uporabi pravo kraja, kjer je nastopila posledica, vendar le, če je povzročitelj kraj posledice mogel in moral predvideti.

A iz tega sledi, da je lex loci damni (Rim II) enako oz. podobno kot lex laesions (ZMZPP), kar se tiče instituta kraja nastanka oz. nastopa končne posledice škodnega dejanja? Bol kot ne me zanima samo to latinsko poimenovanje, da poznam razliko

a ni tko da se pač namest 30. člena ZMZPP uporablja 4.člen RIM II ?
se prau pol je use kar je vazn je v kateri škoda nastane in je to lex loci damni.

kr tut enkat je bla tale naloga v izpitu :
2. Latinski izraz za nav. ok. nepogodbene odškodninske obveznosti
a) za pravo = lex loci damni ( RIM II )
b) za pristojnosti = forum delicti commissi ( 55. člen ZMZPP )

A se ve kaj je pravilen odgovor - uporaba prava pri pignus ?? Lex rei sitae ali kot akcesorni??

Jst mam se eno vprasanje
a se privolitev tozenca v pristojnost zahteva sam v tistih primerih,ko v zakonu tko pise (npr. v zakonskih sporih,ce sta tujca pa sta mela zadnje skupno stanlo prebivalisce v rs...)-tko jst to razumem iz skripte al vedno kadar je mozen dogovor o pristojnosti (se prav vedno kadar ni dolocena izkljucna pristojnost?)-tko razumem pa iz zakona....tko da na konc ne razumem nc vec in bi bla vesela pojasnila

*bini* napisal/-a:

a ni tko da se pač namest 30. člena ZMZPP uporablja 4.člen RIM II ?
se prau pol je use kar je vazn je v kateri škoda nastane in je to lex loci damni.

kr tut enkat je bla tale naloga v izpitu :
2. Latinski izraz za nav. ok. nepogodbene odškodninske obveznosti
a) za pravo = lex loci damni ( RIM II )
b) za pristojnosti = forum delicti commissi ( 55. člen ZMZPP )

Lih zarad tega vprašanja me je zanimal ja. Konc koncev nima veze, ker se zdaj uporablja lex loci damni za pravo

tinkerbell napisal/-a:Jst mislim,da je isto. Sem pa vciri poguglala pa nisem nikjer nc kej pametnga nasla edin en clanek nekje kjer je pisal lex loci damni/laesionis. Tko,da jst mislim da je kr isto.
Mene pa zanima tole: v skripti pise,da je lovensko sodisce pristojno tudi, ce je skodno dejanje blo storjeno v RS ali ce je tu nastala posledica. No, potem pa v oklepaju pise forum loci delicti comissi. in isto je nekdo tu na forumu enkrat napisu, da ko govorimo o pristojnosti je pac forum loci delicti comissi . Sam a ce je nastala sam posledica v RS, dejanje pa v tujini, a ni pol prou forum delicti laesionis?

Js bi tud tko sklepu, glede na sam latinski izraz.

tinkerbell napisal/-a:Jst mam se eno vprasanje
a se privolitev tozenca v pristojnost zahteva sam v tistih primerih,ko v zakonu tko pise (npr. v zakonskih sporih,ce sta tujca pa sta mela zadnje skupno stanlo prebivalisce v rs...)-tko jst to razumem iz skripte al vedno kadar je mozen dogovor o pristojnosti (se prav vedno kadar ni dolocena izkljucna pristojnost?)-tko razumem pa iz zakona....tko da na konc ne razumem nc vec in bi bla vesela pojasnila

jst mislm da je ta privolitev toženca to, da pač če se onedva izrecno ne sporazumeta o pristojnosti slovenskega sodišča, lahko to posledico dosežeta tut na ta način da tožnik vloži tožbo pr sodišču RS, toženec pa pol privoli v to pristojnost RS - privoli pa tko da vloži odgovor na tožbo/ugovor proti plačilnemu nalogu al pa da se spusti v obravnavanje glavne stvari.

mene pa še vedno bega ta primer :

V državi Tamtam izdana odločba glede dolga. Tožnik želi v SLO izvršbo na nepremičnini. Toženec oporeka, da v državi Tamtam pravni sistem ni kompatibilen z našim (in še nekaj v smislu, da je manj zanesljiv kot v SLO). Tožnik je državljan SLO, toženec prav tako. Ali bo z ugovorom uspel?

kaj je zdej odgovor na to vprasanje. Da bo uspel al da ne bo ?

ker jst razumm tist k pise v odgovorih da se pogleda če je učinek priznanja tuje sodne odločbe v nasprotju z javnim redom RS - sam ni mi pa jasno zdj a bo on z ugovor uspel al ne, kr tole itak preverja sodišče po uradni dolžnosti in ne na ugovor. ker če je res v nasprotju, se bi priznanje zavrnilo, ne glede na to al bi on to ugovarju al ne.

Tudi če tuje pravo ni "kompatibilno" z našim, še ne pomeni, da bo učinek njegove rabe posegal v naš javni red. Sicer bi se pa js v tem odgovoru skoncentritu na to, da je za dovolitev in opravo izvršbe izključno pristojno sodišče RS, če je nepremičnina na območju RS. Mislm pa, da lahko ugovor poda tudi toženec in sodišče odloča o njem, prav tako lahko sodišče po uradni dolžnosti presoja pristojnost.

Slovenska državljana z domicilom v Nemčiji razvežeta zakonsko zvezo pred nemškim sodiščem. Žena želi, da se sodba prizna pri nas. Ali je to mogoče, če je nemško sodišče uporabilo nemško pravo?

Je mogoče, če bodo izpolnjene pozitivne procesne predpostavke + negativne procesne predpostavke ne smejo biti izpolnjene ?
al kaj je tle fora

Ja pač kle je pomoje samo fora da se pač odločba prizna ne glede na to katero pravo se uporabi če ne nasprotuje javnemu redu al pa če ni blo za to zadevo izklučno pristojno slovensko sodišče, kar pa ni blo- toženec v zakonskem sporu slovenski državljan z domicilom v sloveniji.

Kako je bilo danes?

easy
Tipična vprašanja iz starih izpitov...

MAJ 2012

1. Kaj ureja RIM II
2. napiši latinske izraze za pristojnost in pravo kraja storitve
3.Forum retorsionis
4. Napiši primer distributivnega navezovanja
5. Napišite 3 primere, kjer je uveljavljeno načelo varstva šibkejšega
6. HR državljan umre v SLO. Kaj naš pristojni sodnik naprej pogleda v hrvaško zakonodajo.
7. Kako se imenuje postopek za priznavanje sodne odločbe, ki ima učinek pravnomočnosti
8. kolizijska norma za razvezo
9. po katerem pravu se presoja navezna pogodba
10. kolizijska norma za zastaranje