Predavanja
Predavanja
Živjo. Mene pa zanima, če je bil kdo na predavanju prejšnji teden in ima rešitve primerov? Bila bi res hvaležna, če bi bil tako dober in bi napisal rešitve na forum, prosm, prosm!
- **soncnica**
- Prispevkov: 38
- Pridružen: 04. Sep 2011 04:23
Re: Predavanja
Potrebuješ rešitve od 15. februarja?
Re: Predavanja
Ja. Takrat, ko smo prvič reševali primere.
Re: Predavanja
Kaj ste pa učerej delal na predavanju?
- **soncnica**
- Prispevkov: 38
- Pridružen: 04. Sep 2011 04:23
Tukaj so primeri, ki smo jih prvič reševali ne garantiram 100% pravilnosti bi pa prosila, če bi lahko kdo objavil odgovore prejšnjega tedna (7. marec)
1. primer
Tega primera si nisem uspela zapisati.
2. primer
Ali lahko sodišče odloča, da je AS veljaven ali ne?
Ko je sodišče soočeno z vprašanjem o tem, ali je AS pristojno --> to je kot predhodno vprašanje in nakazuje na problem pristojnosti. Sodišče odloča!
Pri vsaki pogodbi, če je nična, bo sodišče ugotavljalo tudi o AS.
Izpodbojnost?
Dokler pogodba ni izpodbita, velja.
AS zaradi zmote ni neveljaven (treba ga je izpodbiti).
5. primer
Tožnik želi arbitražni postopek, toženec pa ne.
Ali lahko o tem odloča arbitražno sodišče?
-toženec ugovarja, da ni arbitraže --> po tem arbitraža sploh ne obstaja
Pomembno načelo: KOMPETENCA O KOMPETENCI --> arbitraža je vedno pristojna o tem, da odloči, ali je pristojna; tudi če ni pristojna, odloča o pristojnosti --> če ugotovi, da je AS veljaven, potem odloča naprej.
19. člen: KOMPETENCA O KOMPETENCI --> ima 2 MOŽNOSTI:
a) IZDA POSEBEN SKLEP (v primeru tem in tem, se arbitraža izreka za pristojno) oz. LOČEN SKLEP o PRISTOJNOSTI + KONČNA ODLOČITEV
b) KONKLUDENTNA ODLOČITEV (arbitraža gre kar na odločanje o stvari)
Arbitri imajo prvo besedo o pristojnosti, nimajo pa zadnje:
- ODLOČA SODIŠČE --> izpodbijanje arbitražne odločitve (razlog: nepristojnost)
Kadar gre za LOČEN SKLEP O PRISTOJNOSTI, je mogoče takoj izpodbijati ta sklep o pristojnosti; po izdani končni odločitvi, pa zaradi tega razloga ni več mogoče izpodbijati odločbe (so pa še drugi razlogi, ko lahko izpodbijaš).
Katero možnost odločanja bodo arbitri izbrali, je v njihovi diskreciji...
LOČEN SKLEP O PRISTOJNOSTI je novost v naši zakonodaji; nova pridobitev; kadar bodo arbitri videli, da so pristojni ... zraven pa bodo obstajale še nekatere okoliščine, ki bodo "dajale dvom v njihovo odločitev", bodo odločali LOČENO.
ARBITRI ODLOČIJO, DA NISO PRISTOJNI:
- ni pritožbe zoper to odločitev
- arbitri praviloma nimajo interesa, da bi se "znebili" primera
PRISTOJNOST ARBITRAŽE:
- ne odloča se o pristojnosti po uradni dolžnosti
- odloča se samo, če kdo ugovarja
3. primer
1. vprašanje:
MOLČEČ ali KONKLUDENTEN NASTANEK AS.
Načeloma mora biti AS pisen, lahko pa je tudi konkludenten.
Toženec se spusti v spor s tožnikom pred arbitražo --> konkludenten nastanek AS.
Ugovor zoper pristojnost ni mogoč!
2. vprašanje:
Ta ugovor, da arbitraža ni pristojna je mogoč najkasneje do UGOVORA PROTI TOŽBI.
4. primer
POLOŽAJ, KO TOŽENEC NE NAREDI NIČ.
Ne pride do konkludentnega sporazuma o arbitraži.
Primer, da toženec vrže tožbo z arbitražo v smeti --> ali lahko sklepamo, da se strinja z arbitražnim postopkom? NE!
Tisti, ki z arbitražo noče nič, ne moremo reči, da si želi arbitraže (to lahko rečemo le za tistega, ki se v spor spusti --> samo v primeru AKTIVNEGA TOŽENCA).
19/II člen
-takrat, ko toženec nič ne naredi, o arbitraža po uradni dolžnosti odloči o pristojnosti.
KO ARBITRAŽA DOBI TOŽBO:
1. pošlje tožbo tožencu
2. nato sledijo 3 možnosti ravnanja toženca:
a) toženec ugovarja --> sledi postopek ugotavljanja o pristojnosti
b) toženec se spusti v postopek --> konkludentna privolitev
c) toženec nič ne naredi --> arbitraža po uradni dolžnosti odloči o pristojnosti
KAJ SO RAZLOGI ZA ARBITRAŽO:
- hitrost postopka
- specifično področje arbitrov (stranke same izbirajo arbitre)
- postopek po svoji želji (mogoča je prilagoditev postopka)
- postopek je manj formalen
- stranke določajo pravila postopka
- tajnost postopka (velika prednost)
- ohranjanje "good willa" (večja diskretnost postopka)
- "ta stopnja in je končano" (na sodišču skoraj vedno pritožbe)
- realnost je, da je arbitraža luksuz... ni cenejša od sodnega postopka (arbitre je potrebno plačati)... arbitraža predstavlja nadstandard
- po koncu postopka je odnos med strankama drugačen, kot po sodnem postopku... veliko večja verjetnost nadaljevanja sodelovanja
- arbitraža ne odloča po precedensih (stranke si včasih ne želijo precedensov)
- arbitraža veljavna tudi v tujini ("newyorška" konvencija: EU "bruseljska" uredba)
MEDNARODNI SPORI
- hočejo se znebiti tujega sodišča
- nikar na sodišče v državi nasprotne stranke!! (jezik, tradicija)
- sodnik je lahko strikten ... vse mora biti prevedeno
- tukaj je prednost arbitraže v tem, da lahko poteka v kateremkoli jeziku
6. primer
UNCITRALOV MODELNI ZAKON --> SLO je to sprejela
KAJ JE PRI TEM KORISTNEGA:
1. kvaliteta
2. dovolj dobro poznano (poznano po vsem svetu)
3. pravo se ne razvija samo skozi zakone... sodna praksa je pomembna (naša država je premajhna za dober razvoj sodne prakse, zato imajo velik pomen tuje sodne odločbe)
NE SME PRITI DO POSEGOV SODIŠČA V ARBITRAŽNI POSTOPEK!
Strankam je pomembno, da se znebijo sodišča. Naš zakon predvideva razveljavitev AS, ampak samo pred začetkom postopka.
V tem primeru je prepozno za odločanje o razveljavitvi AS... morali bi oporekati do začetka postopka!
7. primer
a)
arbitraža se izreče za nepristojno --> A gre na sodišče --> sodišče reče, da je arbitraža veljavna (pojdite tja) --> je to mogoče?
ČE ARBITRAŽA NOČE ODLOČATI O NEKI ZADEVI, JE NI MOGOČE PRISILITI! Odločitve arbitraže, da ni pristojna, ni mogoče izpodbiti. Tudi, če sodišče reče, da je AS veljaven, ga ni mogoče več izpolniti! Pristojno je sodišče!
b)
Ali mora arbitražno sodišče upoštevati, da je sodišče reklo, da je arbitraža pristojna? NE, ker arbitraža ni vezana na odločitve sodišča o veljavnosti AS... Lahko rečejo, da niso pristojni... ni izpodbojno.
Potrebno bo spor reševati pred sodiščem.
14. primer
Združenje bank Slovenije je prostovoljno združenje.
Npr. v statutu bank Slovenije piše: če bo klient želel reševati spor pred GZS...
Ugovor NLB: saj ni AS! Pogoj je obstoj AS!
Imamo pa zavezo banke v svojem združenju; ni pa posebnega AS.
Zaveza NI dovolj! Obstajati mora AS! Ta določba v združenju je brezpredmetna. V tem primeru lahko gre samo za kršitev zaveze članstva v združenju (lahko sledijo sankcije združenja). Ni pa ta določba učinkovita prosti 3. osebi.
1. primer
Tega primera si nisem uspela zapisati.
2. primer
Ali lahko sodišče odloča, da je AS veljaven ali ne?
Ko je sodišče soočeno z vprašanjem o tem, ali je AS pristojno --> to je kot predhodno vprašanje in nakazuje na problem pristojnosti. Sodišče odloča!
Pri vsaki pogodbi, če je nična, bo sodišče ugotavljalo tudi o AS.
Izpodbojnost?
Dokler pogodba ni izpodbita, velja.
AS zaradi zmote ni neveljaven (treba ga je izpodbiti).
5. primer
Tožnik želi arbitražni postopek, toženec pa ne.
Ali lahko o tem odloča arbitražno sodišče?
-toženec ugovarja, da ni arbitraže --> po tem arbitraža sploh ne obstaja
Pomembno načelo: KOMPETENCA O KOMPETENCI --> arbitraža je vedno pristojna o tem, da odloči, ali je pristojna; tudi če ni pristojna, odloča o pristojnosti --> če ugotovi, da je AS veljaven, potem odloča naprej.
19. člen: KOMPETENCA O KOMPETENCI --> ima 2 MOŽNOSTI:
a) IZDA POSEBEN SKLEP (v primeru tem in tem, se arbitraža izreka za pristojno) oz. LOČEN SKLEP o PRISTOJNOSTI + KONČNA ODLOČITEV
b) KONKLUDENTNA ODLOČITEV (arbitraža gre kar na odločanje o stvari)
Arbitri imajo prvo besedo o pristojnosti, nimajo pa zadnje:
- ODLOČA SODIŠČE --> izpodbijanje arbitražne odločitve (razlog: nepristojnost)
Kadar gre za LOČEN SKLEP O PRISTOJNOSTI, je mogoče takoj izpodbijati ta sklep o pristojnosti; po izdani končni odločitvi, pa zaradi tega razloga ni več mogoče izpodbijati odločbe (so pa še drugi razlogi, ko lahko izpodbijaš).
Katero možnost odločanja bodo arbitri izbrali, je v njihovi diskreciji...
LOČEN SKLEP O PRISTOJNOSTI je novost v naši zakonodaji; nova pridobitev; kadar bodo arbitri videli, da so pristojni ... zraven pa bodo obstajale še nekatere okoliščine, ki bodo "dajale dvom v njihovo odločitev", bodo odločali LOČENO.
ARBITRI ODLOČIJO, DA NISO PRISTOJNI:
- ni pritožbe zoper to odločitev
- arbitri praviloma nimajo interesa, da bi se "znebili" primera
PRISTOJNOST ARBITRAŽE:
- ne odloča se o pristojnosti po uradni dolžnosti
- odloča se samo, če kdo ugovarja
3. primer
1. vprašanje:
MOLČEČ ali KONKLUDENTEN NASTANEK AS.
Načeloma mora biti AS pisen, lahko pa je tudi konkludenten.
Toženec se spusti v spor s tožnikom pred arbitražo --> konkludenten nastanek AS.
Ugovor zoper pristojnost ni mogoč!
2. vprašanje:
Ta ugovor, da arbitraža ni pristojna je mogoč najkasneje do UGOVORA PROTI TOŽBI.
4. primer
POLOŽAJ, KO TOŽENEC NE NAREDI NIČ.
Ne pride do konkludentnega sporazuma o arbitraži.
Primer, da toženec vrže tožbo z arbitražo v smeti --> ali lahko sklepamo, da se strinja z arbitražnim postopkom? NE!
Tisti, ki z arbitražo noče nič, ne moremo reči, da si želi arbitraže (to lahko rečemo le za tistega, ki se v spor spusti --> samo v primeru AKTIVNEGA TOŽENCA).
19/II člen
-takrat, ko toženec nič ne naredi, o arbitraža po uradni dolžnosti odloči o pristojnosti.
KO ARBITRAŽA DOBI TOŽBO:
1. pošlje tožbo tožencu
2. nato sledijo 3 možnosti ravnanja toženca:
a) toženec ugovarja --> sledi postopek ugotavljanja o pristojnosti
b) toženec se spusti v postopek --> konkludentna privolitev
c) toženec nič ne naredi --> arbitraža po uradni dolžnosti odloči o pristojnosti
KAJ SO RAZLOGI ZA ARBITRAŽO:
- hitrost postopka
- specifično področje arbitrov (stranke same izbirajo arbitre)
- postopek po svoji želji (mogoča je prilagoditev postopka)
- postopek je manj formalen
- stranke določajo pravila postopka
- tajnost postopka (velika prednost)
- ohranjanje "good willa" (večja diskretnost postopka)
- "ta stopnja in je končano" (na sodišču skoraj vedno pritožbe)
- realnost je, da je arbitraža luksuz... ni cenejša od sodnega postopka (arbitre je potrebno plačati)... arbitraža predstavlja nadstandard
- po koncu postopka je odnos med strankama drugačen, kot po sodnem postopku... veliko večja verjetnost nadaljevanja sodelovanja
- arbitraža ne odloča po precedensih (stranke si včasih ne želijo precedensov)
- arbitraža veljavna tudi v tujini ("newyorška" konvencija: EU "bruseljska" uredba)
MEDNARODNI SPORI
- hočejo se znebiti tujega sodišča
- nikar na sodišče v državi nasprotne stranke!! (jezik, tradicija)
- sodnik je lahko strikten ... vse mora biti prevedeno
- tukaj je prednost arbitraže v tem, da lahko poteka v kateremkoli jeziku
6. primer
UNCITRALOV MODELNI ZAKON --> SLO je to sprejela
KAJ JE PRI TEM KORISTNEGA:
1. kvaliteta
2. dovolj dobro poznano (poznano po vsem svetu)
3. pravo se ne razvija samo skozi zakone... sodna praksa je pomembna (naša država je premajhna za dober razvoj sodne prakse, zato imajo velik pomen tuje sodne odločbe)
NE SME PRITI DO POSEGOV SODIŠČA V ARBITRAŽNI POSTOPEK!
Strankam je pomembno, da se znebijo sodišča. Naš zakon predvideva razveljavitev AS, ampak samo pred začetkom postopka.
V tem primeru je prepozno za odločanje o razveljavitvi AS... morali bi oporekati do začetka postopka!
7. primer
a)
arbitraža se izreče za nepristojno --> A gre na sodišče --> sodišče reče, da je arbitraža veljavna (pojdite tja) --> je to mogoče?
ČE ARBITRAŽA NOČE ODLOČATI O NEKI ZADEVI, JE NI MOGOČE PRISILITI! Odločitve arbitraže, da ni pristojna, ni mogoče izpodbiti. Tudi, če sodišče reče, da je AS veljaven, ga ni mogoče več izpolniti! Pristojno je sodišče!
b)
Ali mora arbitražno sodišče upoštevati, da je sodišče reklo, da je arbitraža pristojna? NE, ker arbitraža ni vezana na odločitve sodišča o veljavnosti AS... Lahko rečejo, da niso pristojni... ni izpodbojno.
Potrebno bo spor reševati pred sodiščem.
14. primer
Združenje bank Slovenije je prostovoljno združenje.
Npr. v statutu bank Slovenije piše: če bo klient želel reševati spor pred GZS...
Ugovor NLB: saj ni AS! Pogoj je obstoj AS!
Imamo pa zavezo banke v svojem združenju; ni pa posebnega AS.
Zaveza NI dovolj! Obstajati mora AS! Ta določba v združenju je brezpredmetna. V tem primeru lahko gre samo za kršitev zaveze članstva v združenju (lahko sledijo sankcije združenja). Ni pa ta določba učinkovita prosti 3. osebi.
Re: Predavanja
7. primer sem ravno danes malo prebiral in imam točno tako zapisano, pa tudi 14. je OK za ostale pa sporočim...
Če mak do od zadnjič bi bilo tudi super.
Če mak do od zadnjič bi bilo tudi super.
Si vis pacem para bellum
- **soncnica**
- Prispevkov: 38
- Pridružen: 04. Sep 2011 04:23
Re: Predavanja
Zmaj napisal/-a:7. primer sem ravno danes malo prebiral in imam točno tako zapisano, pa tudi 14. je OK za ostale pa sporočim...
Če mak do od zadnjič bi bilo tudi super.
kaj bi lahko prosim napisal rešitev 1.primera
Re: Predavanja
Rešitev prvega primera:
1.
Obstoj in veljavnost As je lahko vprašanje tako v arbitražnem kot v sodnem postopku.
11. člen Zarbit: Če je pred sodiščen vložena tožba v zadevi, ki je predmet arbitražnega sporazuma se sodišče na ugovor tožene stranke izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže tožbo, razen, če ugotovi, da arbitražni sporazum ne obstaja, je ničen, je prenehal veljati ali ga ni mogoče izpolniti
Seveda sodišče, ko je soočeno z vprašanjem ali je ničen arbitražni sporazum ali ne, mora to rešit, ker je to predhodno vprašanje pomembno za pristojnost. Sodišče mora to presoditi.
DRUGAČE PA ZA IZPODBOJNOST- za izpodbojnost je treba z ustreznim tožbenim zahtevkom uveljaviti, ni zadosti, samo, da se sklicuješ.
Bom napisal še za 7. marec, če bom razbral
1.
Obstoj in veljavnost As je lahko vprašanje tako v arbitražnem kot v sodnem postopku.
11. člen Zarbit: Če je pred sodiščen vložena tožba v zadevi, ki je predmet arbitražnega sporazuma se sodišče na ugovor tožene stranke izreče za nepristojno, razveljavi v postopku opravljena dejanja in zavrže tožbo, razen, če ugotovi, da arbitražni sporazum ne obstaja, je ničen, je prenehal veljati ali ga ni mogoče izpolniti
Seveda sodišče, ko je soočeno z vprašanjem ali je ničen arbitražni sporazum ali ne, mora to rešit, ker je to predhodno vprašanje pomembno za pristojnost. Sodišče mora to presoditi.
DRUGAČE PA ZA IZPODBOJNOST- za izpodbojnost je treba z ustreznim tožbenim zahtevkom uveljaviti, ni zadosti, samo, da se sklicuješ.
Bom napisal še za 7. marec, če bom razbral
Si vis pacem para bellum
- **soncnica**
- Prispevkov: 38
- Pridružen: 04. Sep 2011 04:23
Re: Predavanja
hvala ti za 1.primer 7. marca pa ne potrebuješ... mi je kolegica na faxu posodla pa vseeno hvala
- **soncnica**
- Prispevkov: 38
- Pridružen: 04. Sep 2011 04:23
Re: Predavanja
ne, ker mi enmal časa primankuje ... grem CP in GP...
Re: Predavanja
Kok časa ste se/se boste tole učil pa iz kje? :S
Re: Predavanja
ZArb, ZARSS, ZMCGZ + zapiski s predavanj + izpiski, ki jih ma Lukičeva na svoji strani in, če ste hodil na predavanja, nekej dni učenja. Glede na današnji izpit se mi zdi to več kot dovolj
''My country is the world and my religion is to do good.''
Thomas Paine
Thomas Paine
- tinkerbell
- Prispevkov: 238
- Pridružen: 28. Avg 2009 09:59
Re: Predavanja
kakšna so bla pa kej vprašanja?
Re: Predavanja
Približno tkole so bla vprašanja, naj me kdo popravi, če kaj manjka:
1. ali je možna ''zamudna sodba'' v postopku pred arbitražo, če stranka ne odgovori na tožbo- pojasni
2. podjetniško združenje ima v svojih pravilih zapisano, da člani rešujejo spore s strankami pred arbitražo- ali je to dovolj za veljaven arbitražni sporazum
3. ali lahko stranki določita dodatne razloge za izpodbojnost arbitražne odločbe in zakaj
4. ali načelo zaupnosti pomeni, da je v postopku pred arbitražo izključena javnost
5. naštej obligatorne in fakultativne sestavine arbitražnega sporazuma
6. ali lahko A vloži tožbo za razveljavitev arbitražnega sporazuma po tem, ko je B vložil tožbo pred arbitražo
7. razlika med evaluativno in facilitativno mediacijo
8. napiši ime zakona, ki ureja program sodišču pridružene mediacije
9. kakšne stroškovne posledice za stranko predvideva zakon, če se stranka ne udeleži mediacije kljub napotitvi s strani sodišča
1. ali je možna ''zamudna sodba'' v postopku pred arbitražo, če stranka ne odgovori na tožbo- pojasni
2. podjetniško združenje ima v svojih pravilih zapisano, da člani rešujejo spore s strankami pred arbitražo- ali je to dovolj za veljaven arbitražni sporazum
3. ali lahko stranki določita dodatne razloge za izpodbojnost arbitražne odločbe in zakaj
4. ali načelo zaupnosti pomeni, da je v postopku pred arbitražo izključena javnost
5. naštej obligatorne in fakultativne sestavine arbitražnega sporazuma
6. ali lahko A vloži tožbo za razveljavitev arbitražnega sporazuma po tem, ko je B vložil tožbo pred arbitražo
7. razlika med evaluativno in facilitativno mediacijo
8. napiši ime zakona, ki ureja program sodišču pridružene mediacije
9. kakšne stroškovne posledice za stranko predvideva zakon, če se stranka ne udeleži mediacije kljub napotitvi s strani sodišča
''My country is the world and my religion is to do good.''
Thomas Paine
Thomas Paine
Re: Predavanja
rezultati so že v šisu.
- tinkerbell
- Prispevkov: 238
- Pridružen: 28. Avg 2009 09:59
Re: Predavanja
Hej! Zanima me, če mormo 4.letniki po starem sistemu, ki imamo izbirni predmet arbitražno pravo (v temi za 4. letnik nimamo "podteme" arbitražno pravo) tut za izpit znat snov alternativnega reševanja sporov itd. al je dost sam tist glede arbitraže (zakon o arbitraži...)? Oz. a ste zadnjič bolonjci in 4. letniki dobil isti izpit al vsak drugačnga (baje da ste skupi pisal?)? Ne bi se rada kej preveč naučila za izpit
Re: Predavanja
Ja, smo dobil različne izpite Tko da za vas ARS še vedno ne pride v poštev.
''My country is the world and my religion is to do good.''
Thomas Paine
Thomas Paine
Re: Predavanja
Hej,
imam nekaj vprašanj, če se komu da odgovoriti.
2.DEL, PRIMER 2-h
nimam čist točno napisano, ampak mislim, da NI ok. Je tako prav?
1.DEL:
PRIMER 8
spet mam čudno napisano:). AS preneha, vendar je možnost kunkludentnega nastanka AS?
IZPODBIJANJE
PRIMER 6
tu mam napisano, da se pušča možnost, da arbitraža ignorira ne bis in idem. Je to ok? Je bilo povedano zakaj je tako?
PRIMER 11
tu je bilo nekaj povedano o newyorški konvenciji in to mi manjka oz. imam napisano, da po njej velja: če je bila arbitražna odločba v državi sedeža razveljavljena, jo lahko vseeno prizna država. Vendar v konvenciji piše ravno obratno. Lahko prosim nekdo, ki je bil na predavanjih napiše kako je galič povedal?
imam nekaj vprašanj, če se komu da odgovoriti.
2.DEL, PRIMER 2-h
nimam čist točno napisano, ampak mislim, da NI ok. Je tako prav?
1.DEL:
PRIMER 8
spet mam čudno napisano:). AS preneha, vendar je možnost kunkludentnega nastanka AS?
IZPODBIJANJE
PRIMER 6
tu mam napisano, da se pušča možnost, da arbitraža ignorira ne bis in idem. Je to ok? Je bilo povedano zakaj je tako?
PRIMER 11
tu je bilo nekaj povedano o newyorški konvenciji in to mi manjka oz. imam napisano, da po njej velja: če je bila arbitražna odločba v državi sedeža razveljavljena, jo lahko vseeno prizna država. Vendar v konvenciji piše ravno obratno. Lahko prosim nekdo, ki je bil na predavanjih napiše kako je galič povedal?
Re: Predavanja
HMMMM?! Kaj pravte na izpit? ZAnimivo ne ?
Re: Predavanja
zanimivo v kakem smislu?
Re: Predavanja
Zanimivo v tem smislu, da se profesorju očitno ni dal novga izpita sestavt in je dal kr majskega
Re: Predavanja
haha, no sicer pa to mogoče niti ni tok fajn zadeva kokr se sliš. večina se jih itak zanaša da tega kar je blo prejšnjič ne bo naslednjič
Re: Predavanja
Ja, to je tudi res. Jaz sem imela srečo, da sm pogledala, kakšen je bil izpit zadnjič, in sem si tudi pogledala tisto, kar nisem znala.